Intervju
»Začarala me je nežna pripovednost ročno izdelanega«
»Začarala me je nežna pripovednost ročno izdelanega,« je odgovor oblikovalke, tudi arhitektke Uršule Oitzl Magister, ki ustvarja pod blagovno znamko Urchic, na vprašanje, od kod njena ljubezen do oblikovanja porcelana.
Če so polkenca pritličja pred nedavnim prenovljene Verkfuehrerjeve, zadnje hiše na Spodnjem trgu v Škofji Loki, odprta, potem v pritličnem prostoru zagotovo srečate Uršulo Oitzl Magister. V še bolj očarljivem ambientu notranjosti lahko na policah ob robu površin s tekočimi procesi v družbi ustvarjalke izberete čisto »svojo« skodelico, krožnik, skledo, vazo ali nakit: iz ročno izdelanega porcelana. Ker gre za netovarniško proizvodnjo, je namreč vsak produkt malo drugačen: nepravilen, nepopoln, torej samosvoj in zato unikaten. Mene je na obisk in pogovor poklical tankočutno oblikovani kavni set Poezija Alp. In seveda Plečnikova šal'ca, zadržana reinterpretacija mojstrovih oblikovnih paradigem, ki je pristala že v marsikaterem domu arhitektov.
V večini izdelkov selekcije Made in Slovenia lahko zasledimo domiselno interpretacijo v zgodovini nastalih značilnosti slovenskega prostora – narave, okolja, kulturne produkcije prebivalcev ... Tudi vaš kavni set Poezija Alp je nastal kot nadgradnja rokodelskih tradicij.
V nekem smislu gre za tradicionalno, vsekakor pa za rokodelsko obrt. Vse, kar delam, je ustvarjeno ročno. Pomagam si tudi z uporabo kalupov, kar je tudi stara, tradicionalna metoda vlivanja in repeticije oblik. Uporabljam tudi druge tehnike: valjam, sestavljam plošče, lončarskega vretena pa, žal, ne uporabljam veliko, enostavno zmanjka časa za vse.

Uršula Oitzl Magister med ustvarjanjem v svoji delavnici
Foto: Tina Lagler
Šalčke iz serije Poezija Alp tudi nastanejo z vlivanjem v kalupe, ki jim naknadno dodate profil?
Silhueto hribov na šalčkah Poezija Alp dodam z brizgalko, podobno pipeti, kamor vlijem porcelan. Z brizgalko nato sledim potezi svinčnika, ki sem jo predhodno nanesla s šablono iz papirja.
Omenili ste silhuetni liniji prepoznavnih slovenskih pogorij Jalovca in Triglava. Od kod motiva?
Doma sem iz Kranjske Gore, torej izhajam iz alpskega prostora. Sem ljubiteljica hribov. Za kavni set Poezija Alp sem izbrala Triglav, simbol Slovenije. Vsi ga nosimo v srcu, pa če se sliši še tako klišejsko ... Jalovec pa je meni osebno najlepša gora. V svojem znaku ga ima tudi Planinska zveza Slovenije. Odločila sem se ju upodobiti v paru. Tudi na prejšnjih izdelkih sem že upodabljala hribe, tudi z drugimi tehnikami.

Ročno izdelani porcelanasti kavni set Poezija Alp: s silhuetama prepoznavnih slovenskih pogorij Jalovca in Triglava
Foto: Jana Jocif
Zanima me, kaj je pri porcelanu kot materialu tako posebnega, da so ga že v srednjem veku želeli imeti vsi imoviti? S čim je začaral vas?
Porcelan se, ker vsebuje kremenčev pesek, od gline najbolj razlikuje po svoji prosojnosti, čeprav imajo različne vrste tudi različne stopnje prosojnosti. Zaradi posebnih mikrodelcev, ki delujejo kot armatura, pa je lahko izdelek iz njega zelo tanek, vitek. Imoviti so ga častili tudi zaradi njegove beline, ki je hvaležna za vse barvite dekorativne nanose, sama pa sem se vanj zaljubila, ko sem na nekem sejmu v tujini prvič videla ročno izdelanega. Vsi netovarniško izdelani produkti iz porcelana so namreč vedno malo nepravilni, nepopolni – meni se zdi, kot da plešejo. Začarala me je nežna pripovednost ročno izdelanega. Porcelan je zelo »izmuzljiv« material, zelo rad se npr. med obdelovanjem, posebno pri nekaterih oblikah, ukrivi. (Skoči po eno izmed skodelic s police.) Vidite, rob na tej ni geometrijsko popoln. Nekaterim ljudem je to všeč, drugim pač ne. Seveda obstajajo oblike, pri katerih med obdelavo ne prihaja do tolikšnih deformacij oz. so te veliko manj zaznavne. Med obdelavo so (pol)izdelki, posebno, ko so že posušeni, pripravljeni za v peč, nadvse krhki; z njimi moraš delati kot z jajčno lupino. Porcelan je »muhast«, ampak hkrati čaroben material. Poln je dvojnosti. Včasih moram vmes, da si malo oddahnem, delati tudi z glino ... Delo z njim, v nasprotju z glino, zahteva določeno mero discipline.

Ročno izdelana porcelanasta skodelica Nova z navihano oblikovanim, "skodranim" držalom
Foto: Jana Jocif
Ali imajo (obrtniški in maloserijski) izdelki, ki vključujejo lokalne specifike, za razliko od bolj generično oblikovanih, masovno produciranih tudi druge vrste kupcev?
Vsekakor. Kupci mojih izdelkov so ljudje, ki cenijo umetnost, ročno delo, podpirajo lokalne zgodbe, domače izdelke. Posebno tu, v Škofji Loki. Menim, da je to posledica edinstvene lokalne tradicije rokodelstva in tudi delovanja tukajšnjega Rokodelskega centra, ki te vrednote širi.
Reciva, da se zanimam za nakup do 20 kosov kavnega seta Poezija Alp. Me popeljete po procesu od najine prve komunikacije do prejema mojega naročila? Imam na izbiro tudi več različic izdelka (npr. vzorcev)?
Vzorci so pri večjem naročilu seveda poljubni, vendar morajo biti v skladu z osnovno idejo izdelka. Npr. namesto Jalovca ali Triglava bi lahko naredila silhueto drugega pogorja. Pri 20 kosih sicer lahko naredim tudi nekaj unikatnega, prilagojenega za vas: izris vzorca po vaši izbiri, npr. lista rastline, vendar v svoji interpretaciji. Risbo seveda usklajujeva, dokler nisva obe zadovoljni. Potem vzamem kalupe in vlijem porcelan, če skodelic nimam že predhodno narejenih. Naslednji dan jih vzamem iz kalupov in jih obdelam. Nato se dva do tri dni sušijo. V vmesnem času v kalupe vlijem druge serije izdelkov ... Proces vlivanja, obdelave, sušenja ponovim trikrat, saj je smiselno, da peč pred peko napolnim. Izdelki so potem v peči dva dni. Ko jih vzamem iz nje, jih pobrusim, porišem, poslikam, glaziram in jih ponovno vstavim v peč. Tokrat morajo v njej ostati tri dni, saj se morajo počasi ohlajati, da ne razpokajo. Nazadnje jih še enkrat pobrusim in vas pokličem ...

Ročno izdelana porcelanasta skodelica z obodom, ki ga tvorijo zalomljene ploskve, oblikovane s struženjem
Foto: Jana Jocif
Na vaši spletni strani (https://urchic.si) so predstavljeni tudi drugi vaši izdelki, vsi iz porcelana: skodelice s podstavnimi krožnički in brez njih, krožniki in sklede, različne vaze, nakit ... Nekateri imajo rahlo izrazitejšo obliko, drugi posebno oblikovane ročaje, tretji precizno odmerjene črtne ali točkovne profilacije, četrti diskretno aplicirane barve in/ali vzorce ... Od kod vse k vam prihaja navdih?
S svojimi izdelki se trudim oz. si želim vedno povedati zgodbo – lahko je moja intimna ali pa nekaj, kar me nagovori: dnevni vtis, dogodek iz vsakdanjega življenja, navdušenost nad kom, čim ... Velikokrat se ideje rodijo tudi med samim procesom dela. Tako sem npr. med risanjem horizontalnih črt na vrtečo se skodelico na malem vretenu pomislila na črtno aplikacijo porcelana iz pipete po enakem postopku. Iz tega sem potem razvila kar nekaj vzorcev. Zdi se mi, da sem pred ustvarjanjem v porcelanu oz. keramiki, kot študentka na fakulteti in potem arhitektka v praksi, še prej kot športnica, ki je trenirala smučanje, imela zelo disciplinirano, usmerjeno, celo strogo zastavljeno življenje. Pri rokodelstvu pa sem se lahko popolnoma sprostila.

Ročno izdelan porcelanasti krožnik s teksturo pokrajine in privihanim robom
Foto: Jana Jocif
Med predstavljenimi izdelki zasledimo tudi vaše omejene serije, ki se vse v sodobni interpretaciji poklanjajo velikanoma slovenske arhitekture: Plečniku in Vurniku. Plečnikova šal'ca ali sladkornica z žličkama (slednji je oblikovala Lucija Perko) je tudi uvrščena v izbor daril Made in Slovenia. Kakšna pa je zgodba za tema izdelkoma in sodelovanjem?
Sodelovanje je kot velika ljubiteljica Plečnika in tudi Vurnika predlagala Lucija. Tudi ona je arhitektka, vendar je študirala v Firencah. Srečevali sva se na različnih prireditvah, se začeli družiti, si pomagati. Ob pogovoru sva se spomnili, da bo kmalu 150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika in da ni ravno veliko zanimivih produktov, ki bi se navezovali na njegovo delo. Dogovorili sva se, da bo ona izdelala žličko, jaz pa skodelico. Za izhodišče sem vzela skodelico, iz katere je pil Plečnik. (Poišče fotografijo notranjosti njegove hiše z mizo, na kateri je »tipična« skodelica iz 30. let prejšnjega stoletja.) Osnovno obliko sem postavila na piedestal in se poigrala z elementi oblikovanja, ki jih je sam uporabljal: simetrija, krogi, pozlata ... Slednje tudi v navezavi z medenino, ki jo je za pripadajočo žličko uporabila Lucija. Pozneje sva razvili tudi podobno zasnovano sladkornico z žličko. Ta izdelka zelo radi kupujejo arhitekti, česar nisem pričakovala ...

Ročno izdelani porcelanasti krožnik z minimalistično obdelanim robom - vzorcem stilizirane čipke, izrisanim s svinčnikom
Foto: Jana Jocif
V vaši predstavitvi na spletni strani Made in Slovenia piše, da ste doštudirali arhitekturo in nekaj časa tudi delali v projektivnih birojih. Kakšne prostorske projekte ste takrat snovali? In kako to, da ste v nekem trenutku izstopili iz tistega sveta in se odločili za samostojno pot – v lastni obrtniški delavnici?
V prvem arhitekturnem biroju sem izrisovala predvsem individualne hiše, v drugem na koncu vodila projektiranje zahtevnega družbenega objekta. Kot samostojna arhitektka sem se največ ukvarjala s prenovami, na koncu s sebi ljubim interierjem. Všeč so mi projekti manjših meril, v katerih se procesi ne vlečejo (pre)dolgo. Z njimi se lahko tudi laže izrazim ... Do odločitve za ustvarjanje izdelkov iz porcelana pa me je pripeljala čisto osebna zgodba. Med tretjim porodniškim dopustom sem se odločila za obiskovanje tečaja oblikovanja iz gline. Ob nepričakovanem povpraševanju, ali bi pomagala svoji mentorici, s čimer bi se hkrati veliko naučila, in prihajajoči krizi v našem sektorju je bila odločitev lahka. Ob preselitvi (nazaj) na Gorenjsko pa sem kupila svojo peč. Hkrati sem potem ustvarjala svoje arhitekturne projekte in delala v delavnici. Predolgo, saj oboje zahteva celega človeka. Oblikovanje keramike je zdaj na prvem mestu.

Uršula Oitzl Magister med svojimi izdelki
Foto: Tina Lagler
VSE ZGODBE
Pridružite se nam.
prijavi se na CZK novičnik


